- Ker je to izredno aktivna pasma, je primerna zgolj za aktivnega lastnika, ki bo psu namenil veliko svojega prostega časa za aktivnosti in druženje.
- Pasma ima zelo visok prag bolečine in je zaradi svoje vzdržljivosti ves čas aktivna, zato mora lastnik postaviti mejo (in s te preprečiti morebitne poškodbe) in poskrbeti za počitek.
Zgodovina pasme
Kot pove že njegovo ime, portugalski vodni pes izvira iz Portugalske.
Prvi zapisi o pasmi segajo v 12. stoletje, njegovi predniki pa so bili najverjetneje kodri in barbeti.
Portugalski vodni psi so bili v prvi vrsti delovni psi, ki so pomagali ribičem pri delu. V skladu s tem so se potapljali za izgubljenimi mrežami in predmeti, prenašali sporočila med ribiškimi ladjami ter varovali ribiške čolne.
Zavoljo vsega naštetega so bili pripadniki te pasme med ribiči izredno cenjeni in spoštovani ter so tako kot ostali člani posadke tudi oni prejemali plačilo.
Zaradi modernizacije ribolova, pa je pasma okoli leta 1960 skoraj izumrla. Ostalo je namreč le še 25 predstavnikov pasme, ki jih je rešila načrtna vzreja ameriških rejcev med leti 1970 in 1980.
Danes je portugalski vodni pes predvsem v vlogi družinskega psa, a tudi reševalnega in terapevtskega psa, ki se prav tako dobro odnese na kinoloških tekmovanjih.
Velikost
Portugalski vodni pes spada med srednje velike pasme.
Samci dosežejo plečno višino med 50 in 57 cm (pri čemer je idealna višina 54 cm) in pri tem tehtajo od 19 do 25 kg.
Samice pa so nekoliko manjše, saj dosežejo plečno višino med 43 in 52 cm (pri čemer je idealna višina 46 cm) in tehtajo od 16 do 22 kg.
Karakter
Portugalski vodni psi so zelo inteligentni in učljivi, svojemu lastniku pa izredno zvesti in vdani.
To je pes, ki zelo uživa v izpolnjevanju lastnikovih želja, saj bi zanj naredil vse.
Sicer zna biti tudi nekoliko trmast in svojeglav, zato je zelo pomembno šolanje že od malega.
Rad bo imel tudi ostale družinske člane, do tujcev pa bo sprva malce zadržan, nato pa prijateljski. Ker je na svojega lastnika tako navezan, samoto zelo slabo prenaša in bo v primeru osamljenosti pričel uničevati stvari v okolici.
Laja bolj poredko, sicer pa je njegov lajež zelo močan in obsega več oktav. Pri igri ali pozdravu, pa se ta pasma oglaša z nekakšnim »smehom«, ki spominja na glasen sopih.
Zdravje
Najpogostejše zdravstvene težave pri pasmi so displazija kolkov, progresivna retinalna altropija (očesno obolenje), Addisonova bolezen in gangliozidoza (nevrološka bolezen). Redkeje pa se pojavljajo tudi razne alergije, epilepsija, anoreksija, rak in prebavne bolezni.
Vzgoja in aktivnosti
Ta pes je kljub svoji učljivosti in predanosti lastniku po drugi strani tudi precej trmast in svojeglav.
Zato je priporočljivo s šolanjem začeti kar se da zgodaj, pri slednjem pa uporabljati izključno pozitivno motivacijo.
Prav tako je treba poskrbeti, da bo šolanje v prvi vrsti zabavno in razgibano, a tudi precej zahtevno in dosledno.
Ker pa so to tudi psi, ki nikakor ne marajo samote in dolgčasa, morate poskrbeti, da bodo vedno polno zaposleni (bodisi mentalno bodisi fizično), sicer bodo pričeli uničevati stvari v okolici.
Portugalski vodni pes je zelo aktivna pasma, ki potrebuje ogromno dnevnih aktivnosti. Obvezno potrebujejo vsaj dva sprehoda na dan, ki vključujeta prosto tekanje.
Prav tako je priporočljivo, da je pes redno deležen bodisi teka bodisi plavanja in potapljanja.
Ker so to vodni psi, namreč zelo radi plavajo in se potapljajo, zato ga, v kolikor je to seveda mogoče, čim pogosteje peljite plavat.
Prav tako je ta pes odličen spremljevalec pri teku ali kolesarjenju, izjemno rad pa tudi prinaša stvari, zato mu kdaj omogočite tudi igro z žogo ali frizbijem.
Pri tem pa je pomembno vedeti, da ima portugalski vodni pes izredno visok prag bolečine, zato je pri izvajanju aktivnosti zelo pomemben buden nadzor s strani lastnika, da se pes ne bo poškodoval.
Prav tako pa mu morate po intenzivnem gibanju nameniti dovolj počitka za regeneracijo.