Nemški dolgodlaki ptičar

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 60 cm in 66 cm
• Teža: okoli 30 kg
• Življenjska doba: od 12 do 14 let.
• Dlaka je srednje dolga, valovita in zmerno izpada.
• Idealno bivalno okolje je kmetija ali hiša na podeželju. Za mestno življenje pasma namreč ni ustvarjena, zadovoljila pa se bo tudi v večji, dobro ograjeni, hiši v predmestju. Zaradi dvojne dlake je pasma primeren za bivanje v pesjaku.
• Kot lovska pasma je nemški dolgodlaki ptičar poln energije in želje po gibanju. Zato potrebuje zelo veliko raznoraznih aktivnosti, predvsem tistih, ki spominjajo na lov oz. pravi lov.
• Primeren je le za zelo aktivnega lastnika ali lovca, ki ima na voljo veliko prostega časa za druženje in opravljanje aktivnosti s svojim psom.

Zgodovina pasme

Nemškega dolgodlakega ptičarja kljub imenski podobnosti ne gre zamenjevati z nemškim kratkodlakim ali resastim ptičarjem.
Gre namreč za tri sorodne, a povsem različne pasme, ki jim je skupen le lovski nagon in deloma videz.

Izmed vseh treh pasem je nemški dolgodlaki ptičar najstarejši, ki so ga, tako kot drugi dve različici, razvili lovci v želji, da bi dobili sposobno lovsko pasmo z dobro razvitim vohom. Njegovi predniki so zato ptičarji, lovski in vodni psi ter prav tako psi goniči.
Za nemškega dolgodlakega ptičarja je prav tako značilno, da ima več španjelove krvi kot ostali dve različici.

Danes je ta pasma poznana predvsem v Nemčiji, kjer jo uporabljajo kot lovskega in družinskega psa.

Velikost

Nemški dolgodlaki ptičar je močan in mišičast pes, ki spada med velike pasme psov. Samci namreč dosežejo plečno višino od 63 do 66 cm, samice pa višino med 60 in 63 cm (pri tem je dovoljeno odstopanje za +/- 3 cm).
Oboji tehtajo približno 30 kg.

Karakter

Ker gre za pasmo, ki jo opredeljuje predvsem španjelova kri, so to zelo umirjeni, uravnoteženi ter vodljivi spremljevalci.
Predvsem pa to pasmo opredeljuje njena prijaznost in družabnost.

Do tujcev te psi namreč niso napadalci, pač pa bodo z njimi čez čas postali celo prijatelji, zato kot psi čuvaji niso učinkoviti. Svoji družini so izredno vdani in se na vse družinske člane močno navežejo.

Samote zato ne prenašajo najbolje in ne smejo biti dolgo časa prepuščeni sami sebi.
Ta pes potrebuje predvsem aktivnega lastnika, ki mu bo namenil veliko pozornosti in energije. Najbolj pa je pasma primerna za lovce, pri katerih bo lahko počela delo za katerega je bila ustvarjena – lovila.

Zdravje

Nemški dolgodlaki ptičar je v splošnem precej zdrava pasma, pri kateri pa se pogosto pojavljajo epilepsija, razširjenje ven in hermafrodizem oz. dvospolnost.
Malo manj pogoste zdravstvene težave, ki se lahko pojavijo, so tudi displazija kolkov, entropija oz. uvihanje vek, vnetje roženice, Von Wilenbrandova bolezen (motnja strjevanja krvi), zasuk želodca ter osteohondroza

Vzgoja in aktivnosti

Šolanje nemškega dolgodlakega ptičarja je dokaj enostavno, saj gre za zelo inteligentno in učljivo pasmo, ki hrepeni po izpolnjevanju lastnikovih ukazov.
Zato se te psi zelo dobro odrežejo pri različnih kinoloških športih, kot so agillity, sledenje in poslušnost. Priporočljiva je tudi zgodnja socializacija.

Kot lovska pasma nemški dolgodlaki ptičar potrebuje zelo veliko vsakodnevnih aktivnosti. Zavoljo slednjega je ta pasma primerna zgolj za aktivne posameznike in družine, še posebej pa ustreza lovcem.
Poleg vsakodnevnih iger z družino, kot so igra z žogo, tek, kolesarjenje, planinarjenje, plavanje itd., pa bo nemški dolgodlaki ptičar najbolj srečen pri opravljanju lovskih aktivnosti, za katere je bil tudi ustvarjen.

Potrebuje namreč vsaj dvourno tekanje na dan, poleg tega pa tudi obsežno mentalno stimulacijo. 

Hranjenje

Ker gre za pasmo, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti, je zelo pomembno, da psu zagotovite kvalitetno pasjo hrano, s pomočjo katere bo prejel dovolj hranilnih snovi in energije, potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo prav tako polna svežega mesa, ki bo psa preskrbela z zadostno količino visokokakovostnih proteinov.

Le-ti so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase. Ker pa se pri pasmi pojavlja tudi zasuk želodca, je pomembno, da psa hranite z lahko prebavljivo naravno hrano za pse, ki želodca ne bo obremenjevala in v njem ne bo nabreknila.
Pomembno pa je tudi, da pes ne prejme prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to razdelite na več obrokov dnevno.

Pasja hrana naj vsebuje zadostno količino hranljivih snovi, s čimer boste zmanjšali količinsko dnevno potrebo psa po hrani – s tem boste razbremenili pasji želodec in poskrbeli, da se bo hrana hitreje prebavila.

Dlaka in nega

Pasma ima dvojno dlako, pri čerem je zgornji sloj srednje dolg, rahlo valovit ter trd na otip, podlanka pa je mehka ter psa ščiti pred vodo in vremenskimi razmerami.
Kljub daljši dlaki, je nega dokaj enostavna, saj pes potrebuje redno krtačenje, kopanje pa le po potrebi (po možnosti čim redkeje, saj se njegova gosta podlanka suši zelo počasi).
Redno pa pasma potrebuje tudi čiščenje ušes, da se preprečijo morebitna vnetja.

Otroci in druge živali

Pasma se odlično razume z vsemi ljudmi, zato bo tudi do otrok izredno nežna in ljubeča. Primerna je tudi za druženje z mlajšimi otroci, a je zaradi pasje velikosti igro potrebno nadzorovati.
Ker je to izredno družaben in dobrodušen pes, se bo dobro razumel tako z ostalimi domačimi ljubljenčki kot tudi z drugimi psi. Zaradi svojega lovskega nagona, pa bo manjše prostoživeče živali zaznaval kot plen in jih preganjal.