Prva pomoč za psa

• Psa pokliči po imenu in opazuj, ali se na tvoj poziv odziva z ušesi, repom ali očesi.
• Preveri odzivnost zenice (ob nenadnem vpadu svetlobe, se mora zenica zožiti) in refleks zapiranja veke (lahek dotik veke mora povzročiti, da se pasje oko zapre). 
• Preveri srčni utrip (utrip lahko pri psu začutiš na levi strani prsnega koša, na notranji strani stegen ali spodnji strani zapestij). Normalen srčni utrip znaša od 80 do 120 utripov na minuto.
• Opazuj pasje dihanje po dviganju in spuščanju prsnega koša. Normalno je od 10 do 40 vdihov (dvigov prsnega koša) na minuto. 
• Preveri videz sluznice (normalna sluznica je rožnata, mokra in sijoča). 
• Preveri čas polnjenja kapilar (ko s prstom pritisneš na pasje dlesni, se morajo po dveh sekundah ponovno obarvati rožnato - to v primeru šoka ne drži). 

Psa položi na desni bok in rahlo nagni njegovo glavo. Odpri mu usta in nežno izvleci jezik, da preveriš, ali bruhanje oz. tujek ovira dihalno pot. Če je pasja dihalna pot ovirana, jo takoj očisti. Šele nato lahko pričneš z oživljanjem nos na usta oz. z dajanjem umetnega dihanja. Pri tem psu rahlo pripri gobček, pasji jezik pa naj se dotika ustnic.
Vzemi čist robček in ga položi čez pasji smrček. Z rokami "objemi" vrhnji del pasjega gobčka tako, da bodo pasja usta malce odprta, prtiček pa bo pokrival smrček. Prični vpihavati zrak skozi robček v pasji smrček.
Najprej upihni 5 do 6-krat in nato 1 minuto miruj in opazuj, ali bo pes pričel samostojno dihati. V tem primeru se bo pasji prsni koš pričel samostojno dvigovati. Če pes ne začne dihati samostojno, nadaljuj z umetnih dihanjem skozi robček in tokrat upihni 15 do 20-krat na minuto. Če pes po 10 minutah ne začne dihati samostojno, prekini z izvajanjem umetnega dihanja.

Tudi v tem primeru psa položi na desni bok in najprej preveri usta za morebitne tujke. Masažo srca izvajaj tako, da z eno roko prekriješ pasje srce, z drugo roko pa se upreš na tla. Na pasje srce sprva pritisni 10-krat (moč pritiska prilagodi velikosti pasme) in nato dvakrat upihni v pasji smrček.
Počakaj, če se bo pasji utrip povrnil in bo pes pričel samostojno dihati. V nasprotnem primeru nadaljuj z oživljanjem tako, da 15-krat pritisneš na pasje srce in 2-krat upihneš v pasji smrček. Pri psih do 20 kg lahko masažo srca izvajaš tudi s pokrčenimi rokami v ležečem položaju.

Najprej poišči del telesa, kjer pes krvavi. Krvavitev lahko ustaviš z direktnim pritiskom na rano, pri čemer lahko uporabiš svoje dlani, čisti kos blaga, sterilne gaze ali povoje. Nato rano kar se da tesno povij, da se krvavitev ustavi.
Če je krvavitev zelo močna, narediš Esmarchovo obvezo, to je čvrsta obveza nad komolcem, ki močno zmanjša dotok krvi v taco in tako zmanjša krvavitev. Tako obvezo ima lahko pes največ 2 uri, saj lahko kasneje pride do odmiranja tkiv.

• Na rano položi gazo, plast robčkov ali čiste tkanine.
• Rano povij s povojem.
• Nato dodaj še en sloj gaze ali robčkov (ali podoben material) in jih ponovno povij s povojem.
• Naredi vozel in povoj zmerno zategni.

Psa primi vzdolž trebuha za zadnje noge in spredaj v predelu prsnega koša. Poškodovana stran živali mora biti obrnjena stran od tvojega telesa. Če ima pes poškodovane ali zlomljene noge, morajo te prosto viseti.

Pri nezavestnih živalih jih moraš najprej obrniti na bok in jih prevažati v bočnem položaju. Prepričaj se, da pes leži na nepoškodovani strani. Psa previdno položi na stran, poravnaj glavo in hrbtenico, nežno razširi sprednje in zadnje noge.
Če pes omedli, nagni glavo navzgor, odpri usta in izvlecite jezik iz ust, da bo lažje dihal.

Dolgodlaki psi z gosto podlanko in Brahiocefalične (kratkonosne) pasme so še posebej izpostavljene odpovedi krvnega obtoka zaradi pregrevanja.
Simptomi vročinskega udara vključujejo prekomerno zadihanost ali slinjenje, hiter srčni utrip, utrujenost, neusklajene gibe, pes naposled kolabira in pade v nezavest.
V tem primeru psa takoj prestavi v senco ali hladnejši prostor in mu shušaj znižati telesno temperaturo tako, da ga hladiš z vodo ali mokrimi brisačami. Da se izogneš šoku, nikoli ne polivaj celega psa z vodo, temveč ga počasi ohlajaj od tačk proti srcu.

Ta bolezen se pojavi predvsem poleti v kopalni sezoni - pogosto po dolgem plavanju psa in se kaže predvsem skozi značilen položaj pasjega repa. Rep je zravnan za nekaj centimetrov, nato pa mlahavo visi (kot da je zlomljen).
Zaradi bolečine lahko pes zadržuje uriniranje in iztrebljanje ter pri sedenju zavzame razbremenilno držo (nagib medenice na stran). Poleg tega se običajno zelo boleče odzove, ko se dotakneš dnu repa.

Če tvoj pes kaže zgoraj omenjene simptome, je potreben obisk veterinarja, da bo tvoj štirinožni prijatelj ustrezno oskrbljen. Zdravljenje običajno poteka z bolečinskimi in protivnetnimi zdravili ali predpisano fizioterapijo. Pozitiven vpliv imajo lahko tudi topli povoji na dnu repa. V večini primerov sindrom izgine po 2 do 7 dneh mirovanja, včasih pa traja tudi nekaj tednov. Čas, potreben za okrevanje, je odvisen od stopnje poškodbe, pes naj počiva ter ima mir in tišino.

Če je tvoj pes pojedel strupeno snov, je pomembno, da veterinar točno izve kaj, koliko in kdaj jo je pojedel! Če je le mogoče zato k veterinarju prinesi snov, ki jo je žival zaužila, ali pa s seboj prinesi vsaj embalažo. 
Če nisi prepričani, ali gre za zastrupitev, bodi pozoren na naslednje simptome: prekomerno slinjenje, bruhanje, driska, žival se peni okrog ust, kaže živčne znake (razburjenje, drhtenje, disorientacija, pretirano odreagira na hrup ali svetlobo), kaže apatijo, ima nestabilno hojo ipd.
Če sumiš, da je pes zaužil strupeno stvar, mu ne daj hrane ali vode in se takoj odpravi k veterinarju!

Drugače kot pri nas ljudeh, kjer so stopala vedno zaščitena s čevlji, so pasje šape ob vsakem koraku obremenjene in se lahko z žeblji, črepinjami, trni ali z drugimi ostrimi predmeti hitro poškodujejo.
S stalnim stikom z umazanijo, so šape ob poškodbah akutno ogrožene za raznorazen okužbe.

Poleg tega predstavljajo poškodbe šap za psa zelo neprijetno in boleče stanje, zato s prvo oskrbo rane nikar ne čakaj predolgo. Če je  mogoče, iz šape odstrani tujek in psu čez šapo naredi obvezo. Nato je priporočljivo, da psa, vsaj pri hujših poškodbah, pelješ k veterinarju in se z njim dogovoriš za nadaljnjem zdravljenju.
Kako pravilno namestimo obvezo za šapo, ti bomo pojasnili v kratkem navodilu:

• Vato v traku postavi med sprednje štiri prste in pod peti prst. Trakovi vate naj bodo zadostno dolgi in naj dobro presegajo dolžino šape, da po namestitvi povoja ne bodo zdrsnili. 
• Položite trak vate v približni širini šape od zgornje površine šape do njene spodnje površine.  
• Zdaj pa začni s samooprijemljivim elastičnim povojem fiksirati nameščeno vato. Elastični povoj položi enkrat od zgornjega proti spodnjemu delu šape.
• Elastični povoj ovij nekajkrat okrog šape, tako da bo ta v celoti prekrita. Povoj povleci tako trdno, da se obveza dobro prilega. Vendar pa šapa pri tem ne sme biti stisnjena, saj cirkulacija krvi nikakor ne sme biti ovirana.
• Končno obvezo na nekaj mestih ovij z vodoodpornim lepilnim trakom. Da obveza ne bo zdrsnila, lepilni trak na zgornjem delu namesti tako, da bo približno do polovice na dlaki. 

Ob vlažnem vremenu moraš čez obvezo namestiti plastično vrečko ali pasji čeveljček. Vendar pa moraš tega doma ponovno sneti in tako zagotoviti določeno cirkulacijo zraka.
Če se povoj zmoči, ga je potrebno zamenjati. Na splošno je treba obveze dnevno obnavljati in preverjati proces celjenja rane. Tukaj je pomembno, da se držiš navodil veterinarja.

Poškodovani pes te lahko zaradi šoka, strahu ali bolečine poskuša ugrizniti. Da bi to preprečil, mu lahko nadeneš povoj na gobček:

• Okoli gobčka previdno zaveži zanko – vozel naj bo obrnjen navzgor.
• Ponovno povleci zanko okoli gobčka in na dnu zaveži še en vozel.
• Nato pripelji zanko (pod ušesi) do tilnika in jo tam še zadnjič zaveži.