Klop je zajedavec, ki se hrani s krvjo izbrane žrtve (živali ali človeka). V Sloveniji je poznanih 16 vrst, najbolj razširjen pa je navadni oz. gozdni klop.
Samica klopa izleže v času svojega življenja od nekaj sto do nekaj tisoč jajčec. Vsako jajčece se nato sreča s tremi razvojnimi stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop.

V vsakem stadiju se klop hrani samo enkrat, hranjenje pa traja do nekaj dni. Ličinke si za gostitelja izberejo manjše živali, kjer se že lahko okužijo z boleznijo, kot je borelioza. Od okužbe dalje je nato klop kužen celo življenje in lahko že ob naslednjem hranjenju na svojo žrtev prenese bolezen. Po prvem hranjenju postane ličinka neaktivna, prezimi in zraste v nimfo. Tej se pripisuje, da je odgovorna za največje število okužb z boreliozo. Jeseni se nimfa preoblikuje v odraslega klopa, ki z grmičevja in visokih trav preži na velike sesalce. Na njih se klopi hranijo in parijo, dokler ženski klop ne odpade in odloži jajčeca - in cikel se spet ponovi.

Klopi za preživetje v vsakem stadiju potrebujejo dovolj krvi. Da se cikel uspešno zaključi, lahko traja tudi do 3 leta, a večina klopov cikla ne uspe zaključiti, sej ne dobijo gostitelja za hranjenje.

Sezona klopov ni omejena na določen letni čas. Pogosta napačna predstava je, da se sezona klopov začne šele spomladi, ko pa v resnici traja vse leto. Zaradi podnebnih sprememb in novih vrst klopov, je tveganje za ugriz klopa prisotno skoraj celo leto. Rod klopov Dermacentor je aktiven pri zunanjih temperaturah do najmanj 7 °C, zato ga najdemo v mnogih regijah od januarja do decembra. Po drugi strani pa je lesni klop običajno aktiven le med marcem in junijem ter septembrom in novembrom. Zato se mnogi pasji lastniki odločijo, da bodo svoj pse pred klopi zaščitili skozi vse leto.

Klop na svojem gostitelju išče dobro mesto za ugriz. Odvisno od vrste klopa, lahko ta sesa kri od dva do deset dni. Pri psih se klopi običajno nahajajo za ušesi, na vratu in med prsti na tačkah. Najpogostejše bolezni v Sloveniji, ki jih prenašajo klopi, so Lymska bolezen (borelioza), anaplazmoza (oz. erlihioza) in babezioza (piroplazmoza). Da se lahko pes okuži, mora biti klop nanj prisesan vsaj od 24 do 48 ur. Zato je izredno pomembno, da psa po vsakem sprehodu temeljito pregledaš in odstraniš morebitne klope.

Lymska bolezen

Boreliozo povzroča bakterija Borrelia burgdorferi. Ta bolezen se razvije pri manj kot 10 % okuženih psov in sicer v obdobju od 2 do 6 mesecev po ugrizu. Obsežnost bolezni je odvisna od patogenosti povzročitelja in odpornosti živali. Pri tej bolezni klopji ugriz izzove lokalno vnetje kože, kjer se okoli klopjega ugriza tvori rdečica v obliki obroča. Slednjo pred našimi očmi zakriva pasja dlaka, zato pred pojavom drugih simptomov bolezni navadno ne odkrijemo. Simptomi lymske borelioze vključujejo napade vročine, izgubo apetita in hromost, ki se seli od noge do noge. V nekaterih primerih lahko bolezen poškoduje tudi sklepe ali celo napade centralni živčni sistem.

Anaplazmoza

To klopno prenosljivo bolezen povzročata dve bakteriji Anaplasma platys in Anaplasma phagocytophilum. Da se pes okuži z anaplazmozo, mora biti klop nanj pritrjen od 1 do 2 dni. Po okužbi lahko traja od 8 do 18 dni, da se bolezen razvije. Ta pogosto poteka brez kliničnih znakov, lahko pa jo spremljajo apatičnost, povišana temperatura, neješčnost, šepanje, hude prebavne težave itd.

Babezioza

S to boleznijo se lahko pes okuži, če je klop nanj pritrjen minimalno 2 do 3 dni. Pes lahko zboli za lažjo ali težjo obliko babezioze, znaki bolezni pa se pojavijo v roku 10 do 20 dni po okužbi. Znaki so apatičnost, visoka telesna temperatura in neješčnost, težje oblike bolezni pa povzročijo odpoved ledvic, moteno delovanje centralnega živčnega sistema, nizek krvni tlak ipd.

Pri okužbi s katero koli klopno boleznijo obstaja velika nevarnost trajne okvare. A ker nobena od teh bolezni nima specifičnih simptomov, ki bi takoj pokazali na klopno bolezen, jih je še toliko težje diagnosticirati. Zato, če opaziš kateterega od omenjenih simptomov, takoj obišči svojega veterinarja, ki bo s pomočjo krvnih preiskav postavil pravo diagnozo. Če so rezultati pozitivni na katero klopno bolezen, jo bo veterinar zdravil z ustreznimi antibiotiki.