Škotski ovčar

Pregled glavnih značilnosti

• Velikost: od 51 cm do 61 cm
• Teža: med 18, 5 kg in 29 kg
• Življenjska doba: od 10 do 16 let
• Dlaka je lahko kratka, trda in nepremočljiva, če gre za kratkodlako pasmo, ali dolga in ravna z mehko podlanko, v kolikor gre za dolgodlako pasmo.
• Potrebuje človeško družbo, zato je primeren za življenje v hiši ali stanovanju, v pesjaku pa malo manj.
• Primeren je tudi za začetnike, saj je šolanje dokaj nezahtevno.
• Ker gre za zelo energično pasmo, so vsakodnevni sprehodi ali tek nujno potrebni.
• Ob vročih dneh mu je potrebno zagotoviti senco in dovolj vode, saj vročine ne prenaša najbolje.
• Instinkt za pašo ovac se je pri nekaterih psih ohranil, pri nekaterih pa izgubil

Zgodovina pasme

Kot pri večini pasem, je tudi pri škotskem ovčarju težko natančno določiti njegov izvor. Mnogi so mnenja, da pasma izvira iz Velike Britanije, nedvomno pa so škotski ovčarji potomci staroškotskih in welških psov, saj so stoletja živeli v severozahodnem predelu Škotske in v gorah Walesa. Tam so jih zaradi velikosti, moči in nagona uporabljali za preganjanje ovac.

Za razliko od staroškotskih ovčarjev pa so bili welški psi manjši, bolj udomačeni in prijazni, ki so poleg ovac čuvali tudi koze. Nekateri viri trdijo, da so prednike škotskih ovčarjev v Veliko Britanijo pripeljali Rimski osvajalci in to že sredi prvega stoletja, kjer naj bi se kasneje križali z ovčarji britanskih gora.

Prvotno so poznali več vrst ovčarjev, ki so danes ločene pasme, to so dolgodlaki škotski ovčar, kratkodlaki škotski ovčar, border collie ter bradati škotski ovčar. Pasja razstava v Angliji, leta 1861, je nato prva uradno določila novo pasmo – Rough collie, tj. dolgodlaki škotski ovčar. Da pa so škotski ovčarji sploh postali moderni, je poskrbela kraljica Viktorija, ki je leto prej obiskala škotsko gorovje in postala očarana nad eleganco in inteligenco teh psov.

Svetovno znana in izredno priljubljena pa je postala pasma po zaslugi filma »Lessie«. Dandanes poznamo dve različici škotskega ovčarja, in sicer dolgodlakega in kratkodlakega.

Velikost

Škotski ovčar je srednje velika pasma, kjer samci dosežejo plečno višino med 56 centimetri in 61 centimetri, samice pa višino med 51 in 56 centimetri. Samci tako tehtajo med 20 in 34 kilogramov, samice pa med 17 in 25 kilogramov.

Karakter

Gre za zelo energično, prijazno, igrivo in zvesto pasmo, ki je popolnoma predana svoji družini, za gospodarja pa si izbere le enega člana le-te.

So zelo inteligentni, učljivi in si nadvse želijo ugajati svojemu lastniku.
Do njih so tudi zelo zaščitniški in zvesti, do tujcev pa so na začetku nezaupljivi in vas z laježem opozorijo na njihovo prisotnost.

Zaradi svoje prijaznosti kot pesi čuvaji niso preveč zanesljivi, saj jih je skoraj nemogoče pripraviti do tega, da bi nekoga napadli.
Zaradi njihove nežne in občutljive narave pri učenju ne smemo uporabljati nobene sile

Zdravje

Škotski ovčar je splošno gledano zelo zdrava pasma, a je potrebno paziti, da mladička kupite pri izkušenemu vzreditelju, ki je pred paritvijo opravil vse potrebne zdravstvene teste. V nasprotnem primeru imajo lahko psi namreč probleme z epilepsijo, displazijo kolkov, zasukom želodca, obolenjem mrežnice in raznimi očesnimi boleznimi.

Nekateri psi so lahko občutljivi na invermektin – zdravilo proti parazitom – na kar morate opozoriti svojega veterinarja. Prav tako imajo probleme s svojimi smrčki, ki so občutljivi na sonce, zato jim morate zagotoviti ustrezno UV zaščito.

Vzgoja in aktivnosti

Pasma je izredno inteligentna in lahko učljiva, a pri tem ne sme biti deležna nasilja. V nasprotnem primeru pa lahko z uporabo motivacije, pohval in nežnosti zelo hitro pridemo do željenega rezultata.

Zaradi svoje inteligence so namreč lahko dejavni na več področjih, recimo kot ovčarji ovac, agility psi, spremljevalci slepih, psi reševalci, terapevtski psi, itd. Ker pa gre za ovčarje, se že pri mladičkih pojavi potreba po zganjanju živali ali celo ljudi, kar ga je potrebno odvaditi. To lahko storimo z zgodnjo socializacijo, s katero ga med drugim navadimo tudi na tujce.

Škotski ovčarji so izredno energični, zato je vsakodnevni sprehod ali tek obvezen. A ker se ne utrudi zlahka, je priporočljivo, da sprehodom dodate še razne športne aktivnosti, prosto gibanje v naravi ali igre z družino.

Hranjenje

Ker pri pasmi lahko pride do zasuka želodca je pomembno, da psa hranimo z lahko prebavljivo naravno hrano za pse, ki želodca ne obremenjuje in v njem ne nabrekne. Poglejte si prispevek o zasuku želodca.

Prav tako je pomembno, da pes ne prejme prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to razdelite na več obrokov dnevno. Pasja hrana naj bo polna hranljivih snovi, s čimer boste zmanjšali količinsko dnevno potrebo psa po hrani, s čimer bo pasji želodec manj obremenjen, kvalitetna pasja hrana pa se bo prav tako hitreje prebavila.

Dlaka in nega

Če gre za kratkodlako pasmo, je njena zgornja dlaka kratka, trda, gosta in priležna, podlanka pa zelo gosta. Njeno odpadanje je zmerno, zato je nega dokaj nezahtevna.

Krtačenje je priporočljivo izvajati enkrat tedensko, kopanje pa po potrebi.
V kolikor je pasma dolgodlaka, je njena zgornja dlaka dolga, trda in gosta po celem telesu, le na glavi in nogah je nekoliko krajša, na predelu prsi in okoli vratu pa tvori nekakšno grivo. Podlanka je mehka in se tesno prilega telesu.

Ker je odpadanje dlake zelo močno, se priporoča dnevno krtačenje, predvsem na predelu okoli ušes in pod sprednjimi nogami, da se izognemo vozlanju. Dlako pod repom pa je priporočljivo zaradi higiene kar postriči.
Na česanje moramo psa navaditi že kot mladička, da se kasneje temu ne bo upiral.

Kopamo ga po potrebi, približno enkrat na mesec ali redkeje, saj lahko s prekomernim kopanjem povzročimo intenzivnejše izpadanje dlake.
Kot pri ostalih pasmah, je tudi pri tej priporočljivo enkrat na mesec rahlo ostriči kremplje, v kolikor se ti sami od sebe ne zbrusijo dovolj.
Prav tako je potreben mesečni pregled ušes in po potrebi čiščenje ter tedensko umivanje zob, s katerim preprečimo bolezni dlesni.

Otroci in druge živali

Škotski ovčar je do otrok izredno ljubeč, nikoli ne reagira agresivno in se od pregrobih otrok sam umakne. Razume se z otroci vseh starosti, zato je primeren tudi za družine z manjšimi otroci. Prav tako se ujame z drugimi živalmi.

Ob primerni socializaciji se bo dobro razumel tako z ostalimi spi kot z domačimi ljubljenčki. Zaradi prirojenega ovčarskega nagona pa lahko tu in tam prične ostale živali tudi zganjati.