Pasme

Pasme psov

Od PLATINUM Slovenija

Pasme psov


Hovawart

Hovawart

Hovawart je idealen tako družinski kot delovni pes, ki je z vsem srcem predan svojemu lastniku in ostalim članom krdela. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: od 58 cm do 70 cm

– Teža: med 25 kg in 40 kg

– Življenjska doba: od 10 do 12 let

– Dlaka je dolga in rahlo valovita, njeno izpadanje pa je zmerno.

– Hovawart potrebuje zelo veliko gibanja in aktivne sprehode. Zato je zanj idealni prostor velik ograjen vrt, kjer bo lahko prosto tekal naokoli. Prilagodi se lahko tudi bivanju v stanovanju, a le če je deležen zadostne količine dnevnih aktivnosti.

– Je zelo dober pes čuvaj, še posebej na kmetijah.

Hovawart

– Potrebuje aktivnega in predanega lastnika, ki bo psu namenil veliko prostega časa.

– Kot delovni pes je primeren za različne kinološke discipline, kot so poslušnost, obramba, agillity, rally obdience, sledenje, reševanje itd.

Zgodovina pasme

Hovawart je zelo stara nemška delovna pasma, katere ime izhaja iz srednjeveške nemške besede »hovewart« (hof – dvorišče, wart – čuvati).
Kljub temu da se to ime pojavlja že v 13. stoletju, pa so pasmo pričeli načrtno in bolj sistematično vzrejati šele od leta 1910 naprej.

Takrat je namreč vzreditelj Kurt F. König pričel z vzrejo vzdržljivega, pogumnega in zvestega dolgodlakega psa, ki bi bil primeren tako za kmečka opravila kot za obrambo pred divjimi živalmi.
V ta namen je križal pasme psov, ki so že dolga leta živele na kmetijah in t.i. moderne pasme, kot so novofundlanec, švicarski planšarski pes, madžarski kuvasz, leonberžan ter po vsej verjetnosti tudi nemški ovčar in seter.

Zaradi zelo zapletenega načrta vzreje je namreč zelo težko dokazati, katere pasme so bile pri vzreji točno uporabljene.
Pasma je bila uradno priznana leta 1937, a se je po drugi svetovni vojni število njenih pripadnikov precej zmanjšalo.

Danes so predstavniki te pasme predvsem dobri delovni psi, saj jim leži tako sedenje kot iskanje pogrešanih in varovanje lastnine, ter zelo priljubljeni družinski psi in družabniki.

Velikost

Hovawart je velika in močna pasma, katere samci dosežejo plečno višino med 63 in 70 cm, samice pa med 58 in 65 cm, oboji pa pri tem tehtajo okoli 40 kg.

Zanimivi prispevki za tebe:

Karakter

Hovawart je po naravi miren, zvest, zanesljiv in ljubeč pes, ki se na svojega lastnika in celo družino močno naveže.
Do njih bo izredno ljubeč in tudi zaščitniški.

Po drugi strani pa je to tudi odločen, samozavesten in teritorialen pes, ki budno spremlja dogajanje na svoji posesti.
Je dober pes čuvaj, saj tujcev nikakor ne bo spustil na svojo posest dokler lastnik tega ne bo odobril.
Šele nato bo tudi on neznancu pokazal svojo ljubečo naravo.

V splošnem je to tudi zelo igriva in radoživa pasma, ki je tudi na stara leta živahna in razigrana kot mladiček.

Zdravje

Gre za zelo zdravo pasmo, ki nima posebnih zdravstvenih težav.
Možna je le dislazija kolkov, pri nekaterih predstavnikih pasme pa tudi dedno pogojene srčne bolezni. Je pa pri pasmi potrebno več pozornosti nameniti prehrani, saj je nagnjena k debelosti.

Hovawart

Vzgoja in aktivnosti

Hovawart psihično dozori šele pri treh letih starosti, zato so te psi v obdobju odraščanja (do približno pol drugega leta starosti) zelo občutljivi.
Posledično je pri tej pasmi z intenzivnejšim šolanjem priporočljivo pričeti šele po dveh letih starosti.

Že v obdobju odraščanja, pa psa poskušajte naučiti ubogljivosti in socializacije, a pri tem nikakor ne uporabljajte grobosti. Pri vzgoji se namreč odnesejo izključno potrpežljivost, vztrajnost in pozitivna motivacija.
Hovawart je izredno inteligentna in učljiva pasma, ki bi za svojega lastnika naredila vse, zato je šolanje v zrelih letih pravi užitek.

Hovawart je zavoljo svoje teritorialnosti in nagonu po zaščiti svojih najbližji nadvse primeren za šport, imenovan "Schutzhund". To je šport, ki so ga razvili v Nemčiji, v dobesednem prevodu pa pomeni »pes za zaščito«.
Ta vrsta športa se uporablja tudi kot del treninga pri delovnih psih. Zaradi zelo dobrega voha, pa se hovawart odlično odreže tudi kot sledilec ali iskalec.

Ta pasma potrebuje veliko lastnikove pozornosti in veliko gibanja – na dan potrebuje vsaj en daljši sprehod (dolg vsaj eno uro), poleg tega pa še par krajših sprehodov in mentalno zaposlitev.
Zaradi svoje velike potrebe po gibanju, je ta pes primeren predvsem za na podeželje oz. okolje, kjer lahko prosto teka naokoli in raziskuje.

V kolikor se bo pes dolgočasil in bo preveč prepuščen sam sebi, bo postal uničevalen, zamerljiv in svojeglav. Ker z lahkoto premaguje težaven in nevaren teren, je odličen spremljevalec na pohodih v hribe in daljših izletih v naravi.
Zaradi svoje vzdržljivosti je prav tako odličen spremljevalec pri teku, kolesarjenju, rolanju, plavanju, itd.
Pri tej pasmi je izredno pomembna igra med vodnikom in psom, saj bo utrjevala medsebojno navezanost in pripomogla k lažjemu šolanju.

MENU akcija -10%

25
Dni
08
Ur
44
Minut
14
Sekund

Hranjenje

Ker je pasma nagnjena k prekomerni telesni teži, je priporočljivo primerno dnevno količino hrane razdeliti na dva do tri manjše obroke.
Prav tako je pomembno, da izberete kvalitetno pasjo hrano, ki je bogata z vitamini, minerali, beljakovinami in ostalimi hranilnimi snovmi.
Takšna hrana bo prav tako omogočila, da bo količina dnevno zaužite hrane manjša, kot bi bila v primeru manj kakovostne in hranljive hrane, saj bi le-to pes za vnos dnevne količine ključnih sestavin potreboval več.
To pa je prav tako pasma, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti, zato je kvalitetna pasja hrana ključna tudi z vidika vnosa zadostne količine hranilnih snovi in energije, ki jih pes potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo zato polna svežega mesa, kateri bo psa preskrbel z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki pa so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase. 

Dlaka in nega

Hovawart ima dvojno dlako, pri čemer je zunanja dlaka dolga, gosta in se tesno prilega telesu, podlanka pa je nadvse tanka.
Nega te pasme ni preveč zahtevna, saj hovawart zaradi svoje daljše dlake, ki se hitro zavozla in mu dokaj pogosto izpada, potrebuje le redno krtačenje enkrat na teden.

Kopanje pa je priporočljivo izvajati le po potrebi, raje mu vsake toliko omogočite plavaje v čisti reki ali jezeru.

Otroci in druge živali

Hovawart je zaradi svoje ljubeče in zaščitniške narave primeren za druženje z otroci. Predpogoj je seveda ustrezna socializacija in učenje potrpežljivosti in previdnosti ob prisotnosti majhnih otrok.
Kljub temu pa je pasma primernejša za druženje s starejšimi otroci, ki znajo s psom ravnati nežno in spoštljivo. Na grobo ravnanje preveč razposajenih mlajših otrok se namreč hovawart lahko odzove z obrambo.
V kolikor bo pes ustrezno socializiran, se bo dobro razumel tako s tujimi živalmi kot z ostalimi domačimi ljubljenčki. Do drugih psov pa so lahko hovawardi nekoliko nezaupljivi, do psov istega spola pa tudi dominantni. 

Hovawart

Pasme, ki bi te lahko zanimale:

Preberi več >
Portugalski vodni pes

Portugalski vodni pes

Portugalski vodni pes (org.: Cão de água Português) je odličen plavalec, potapljač ter predvsem čudovit spremljevalec. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedet o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: od 43 cm do 57 cm

– Teža: od 16 kg do 25 kg

– Življenjska doba: od 10 do 14 let

– Glede na vrsto dlake ločimo dve različici pasme, in sicer pasmo z dolgo, valovito in sijočo dlako ter pasmo s kratko, gosto in skodrano dlako brez sijaja.

– Pes lahko biva bodisi v stanovanju bodisi v pesjaku z ograjenim vrtom (v nobenem primeru pa ne sme biti predolgo časa sam, saj bo zaradi dolgčasa in osamljenosti pričel uničevati stvari).

– Ti psi obožujejo mraz, zato mu morate v poletnih dneh obvezno zagotoviti hladen prostor, kjer se bo lahko ohladil.

Portugalski vodni pes

– Eden od najbolj prepoznavnih lastnikov pasme je bivši ameriški predsednik Barak Obama.

– Ker je to izredno aktivna pasma, je primerna zgolj za aktivnega lastnika, ki bo psu namenil veliko svojega prostega časa za aktivnosti in druženje.

– Pasma ima zelo visok prag bolečine in je zaradi svoje vzdržljivosti ves čas aktivna, zato mora lastnik postaviti mejo (in s te preprečiti morebitne poškodbe) in poskrbeti za počitek.

Zgodovina pasme

Kot pove že njegovo ime, portugalski vodni pes izvira iz Portugalske.
Prvi zapisi o pasmi segajo v 12. stoletje, njegovi predniki pa so bili najverjetneje kodri in barbeti.

Portugalski vodni psi so bili v prvi vrsti delovni psi, ki so pomagali ribičem pri delu. V skladu s tem so se potapljali za izgubljenimi mrežami in predmeti, prenašali sporočila med ribiškimi ladjami ter varovali ribiške čolne.
Zavoljo vsega naštetega so bili pripadniki te pasme med ribiči izredno cenjeni in spoštovani ter so tako kot ostali člani posadke tudi oni prejemali plačilo.

Zaradi modernizacije ribolova, pa je pasma okoli leta 1960 skoraj izumrla.
Ostalo je namreč le še 25 predstavnikov pasme, ki jih je rešila načrtna vzreja ameriških rejcev med leti 1970 in 1980.
Danes je portugalski vodni pes predvsem v vlogi družinskega psa, a tudi reševalnega in terapevtskega psa, ki se prav tako dobro odnese na kinoloških tekmovanjih.

Velikost

Portugalski vodni pes spada med srednje velike pasme.
Samci dosežejo plečno višino med 50 in 57 cm (pri čemer je idealna višina 54 cm) in pri tem tehtajo od 19 do 25 kg.
Samice pa so nekoliko manjše, saj dosežejo plečno višino med 43 in 52 cm (pri čemer je idealna višina 46 cm) in tehtajo od 16 do 22 kg.

Karakter

Portugalski vodni psi so zelo inteligentni in učljivi, svojemu lastniku pa izredno zvesti in vdani. 
To je pes, ki zelo uživa v izpolnjevanju lastnikovih želja, saj bi zanj naredil vse. 
Sicer zna biti tudi nekoliko trmast in svojeglav, zato je zelo pomembno šolanje že od malega.

Rad bo imel tudi ostale družinske člane, do tujcev pa bo sprva malce zadržan, nato pa prijateljski. 
Ker je na svojega lastnika tako navezan, samoto zelo slabo prenaša in bo v primeru osamljenosti pričel uničevati stvari v okolici.

Laja bolj poredko, sicer pa je njegov lajež zelo močan in obsega več oktav. Pri igri ali pozdravu, pa se ta pasma oglaša z nekakšnim »smehom«, ki spominja na glasen sopih

Zdravje

Najpogostejše zdravstvene težave pri pasmi so displazija kolkov, progresivna retinalna altropija (očesno obolenje), Addisonova bolezen in gangliozidoza (nevrološka bolezen). Redkeje pa se pojavljajo tudi razne alergije, epilepsija, anoreksija, rak in prebavne bolezni.

Vzgoja in aktivnosti

Ta pes je kljub svoji učljivosti in predanosti lastniku po drugi strani tudi precej trmast in svojeglav.
Zato je priporočljivo s šolanjem začeti kar se da zgodaj, pri slednjem pa uporabljati izključno pozitivno motivacijo.
Prav tako je treba poskrbeti, da bo šolanje v prvi vrsti zabavno in razgibano, a tudi precej zahtevno in dosledno.

Ker pa so to tudi psi, ki nikakor ne marajo samote in dolgčasa, morate poskrbeti, da bodo vedno polno zaposleni (bodisi mentalno bodisi fizično), sicer bodo pričeli uničevati stvari v okolici.
Portugalski vodni pes je zelo aktivna pasma, ki potrebuje ogromno dnevnih aktivnosti. Obvezno potrebujejo vsaj dva sprehoda na dan, ki vključujeta prosto tekanje.
Prav tako je priporočljivo, da je pes redno deležen bodisi teka bodisi plavanja in potapljanja.

Ker so to vodni psi, namreč zelo radi plavajo in se potapljajo, zato ga, v kolikor je to seveda mogoče, čim pogosteje peljite plavat.
Prav tako je ta pes odličen spremljevalec pri teku ali kolesarjenju, izjemno rad pa tudi prinaša stvari, zato mu kdaj omogočite tudi igro z žogo ali frizbijem.

Pri tem pa je pomembno vedeti, da ima portugalski vodni pes izredno visok prag bolečine, zato je pri izvajanju aktivnosti zelo pomemben buden nadzor s strani lastnika, da se pes ne bo poškodoval.
Prav tako pa mu morate po intenzivnem gibanju nameniti dovolj počitka za regeneracijo. 

Portugalski vodni pes

Hranjenje

Ker ima pasma izredno gosto in nakodrana dlaka, je priporočljiva uporaba naravne pasje hrane z zadostno količino svežega mesa, vitaminov, mineralov in ostalih naravnih sestavin, ki bodo poskrbele za zdravo, sijočo in močno dlako.
To pa je prav tako pasma, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti, zato je kvalitetna pasja hrana ključna tudi z vidika vnosa zadostne količine hranilnih snovi in energije, ki jih pes potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo tudi zato polna svežega mesa, saj bo ta psa preskrbela z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki pa so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase.

Zanimivi prispevki za tebe:

Dlaka in nega

Obstajata dve različici portugalskega vodnega psa – valovita in skodrana.
Prva ima dolgo, mehko, sijočo in valovito dlako, druga pa kratko, gosto in močno skodrano dlako brez sijaja.

Obe različici pa sta brez podlanke in zahtevata veliko nege. Njihov kožuh namreč potrebuje redno krtačenje, in sicer vsaj dvakrat na teden.
Pasmo se tudi striže, pri čemer ločimo dva načina striženja – lion cut in retriever cut.
Prav tako je potrebno redno skrbeti za nego ušes in zob, saj lahko v nasprotnem primeru hitro pride do nezaželenih vnetij.

Otroci in druge živali

Portugalski vodni pes ima otroke izredno rad in v igri z njimi zelo živa.
Zaradi visokega praga bolečine, ga namreč tudi vlečenje za rep ali ušesa s strani mlajših otrok ne bo motilo. Kljub temu pa se pri igri psa z mlajšimi otroci priporoča nadzor odrasle osebe.

Tudi z ostalimi psi in drugimi živalmi ta pasma nima problemov, saj se bo dobro razumela z vsemi domačimi živalmi in tujimi psi na sprehodu ali v parku. 

Portugalski vodni pes
Preberi več >
Lagotto romagnolo

Lagotto romagnolo

Lagotto romagnolo je v prvi vrsti delovni pes, ki se odlično odnese kot iskalec tartufov, poleg tega pa je zavoljo svoje inteligence, predanosti in poslušnosti tudi priljubljen družinski pes. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Višina: od 42 cm do 48 cm

– Teža: od 11 kg do 16 kg

– Življenjska doba: do 16 let

– Dlaka je srednje dolga in skodrana, njeno izpadanje pa je minimalno.

– Ker je njihova dlaka hipoalergena, so te psi primerni tudi za alergike in astmatike.

– Pasma je primerna le za aktivne družine, ki bodo psa vključili v svoje vsakodnevne aktivnosti in mu namenili veliko svojega časa in energije.

Lagotto romagnolo

– Lagotto lahko živi tudi v stanovanju, a le če bo čez dan dobil dovolj fizičnih in mentalnih zaposlitev. Še posebej pa bo užival v večjem ograjenem vrtu, ki pa mora biti ustrezno zaščiten, saj te psi zelo radi kopljejo.

– Ker gre za potomce vodnih psov, so to odlični plavalci.

Zgodovina pasme

Lagotto romagolo je stara italijanska pasma vodnega prinašalca, ki izhaja iz italijanske Romanije (danes imenovane Emillia-Romagna).
Ime lagotto romagolo v dobesednem prevodu pomeni »jezerski pes«.

Gre namreč za potomca vodnih psov, ki so ga sprva uporabljali predvsem kot lovskega psa, ki je prinašal ustreljene ptice iz vode.
Kasneje, ko so se močvirja v tistem predelu osušila, pa je glavna naloga pasme postala iskanje tartufov. Tudi danes pasma služi predvsem temu namenu, je pa cenjena tudi kot družinski pes.

Velikost

Lagotto je srednje velik pes z močnim mišičastim telesom. Samci dosežejo plečno višino med 43 in 48 cm in pri tem tehtajo od 13 do 16 kg, samice pa so nekoliko manjše, saj dosežejo plečno višino med 41 in 46 cm pri čemer tehtajo od 11 do 14 kg.

Karakter

Lagotto romagnolo je v prvi vrsti delovni pes. Je zelo nadarjen iskalec z izredno razvitim vohom, zato ga lastniki uporabljajo predvsem za iskanje tartufov.
Prav tako pa je to tudi zelo zvest in ljubeč spremljevalec, ki se na svojega lastnika močno naveže in mu želi v vsem ugoditi.

Zato je to tudi odličen družinski pes, ki bo svojega lastnika z renčanjem opozarjal na razne sumljive ljudi ali situacije v okolici.
Ker je to eden izmed najinteligentnejših psov, potrebuje veliko umskih izzivov in zaposlitev ter v skladu s tem torej veliko lastnikove pozornosti.

Zdravje

To je v splošnem zelo zdrava pasma, ki pa je sicer nagnjena k cerebralnim nepravilnostim, displaziji kolkov in epilepsiji.

Vzgoja in aktivnosti

Gre za ene izmed najinteligentnejših psov, ki so poleg tega na svojega lastnika tudi močno navezani in mu zato želijo v vsem ustreči.
Rezultat tega je zelo učljiva pasma, ki jo je dokaj enostavno šolati.

Pri tem je pomembno le, da se poslužujete zgolj pozitivne motivacije in nagrajevanja, nikakor pa ne grobosti in prisile.
Poleg šolanja poslušnosti, pa pasma potrebuje tudi razne mentalne izzive in zaposlitve. Ker so to res zelo učljivi psi, ga boste brez težav naučili različnih trikov in nalog, kot sta pospravljanje igrač in prinašanje določenih predmetov na ukaz.

Lagotti potrebujejo veliko gibanja, saj so to v prvi vrsti delovni psi. Zato vsaj enkrat na dan potrebujejo daljši sprehod.
Poleg sprehodov in drugih aktivnosti, kot je predvsem plavanje, pasma potrebuje tudi vsakodnevno mentalno zaposlitev.

Nadvse bodo uživali v igrah iskanja, sledenja in zasledovanja, dobro pa se bodo odnesli tudi v raznih pasjih športih, kot sta agillity in rally-obedience. 

Lagotto romagnolo

Hranjenje

Ker ima pasma izredno gosto in nakodrana dlaka, je priporočljiva uporaba naravne pasje hrane z zadostno količino svežega mesa, vitaminov, mineralov in ostalih naravnih sestavin, ki bodo poskrbele za zdravo, sijočo in močno dlako.
To pa je prav tako pasma, ki potrebuje veliko vsakodnevnih aktivnosti, zato je kvalitetna pasja hrana ključna tudi z vidika vnosa zadostne količine hranilnih snovi in energije, ki jih pes potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo tudi zato polna svežega mesa, saj bo ta psa preskrbela z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki pa so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase.

Dlaka in nega

Lagotto romagnolo ima zelo gosto in močno nakodrano dlako, ki je hipoalergena in ne izpada.
Njegova dlaka prav tako ni mastna in zato ta pes nima izrazitega telesnega vonja.

Njihovo skodrano dlako je potrebno redno in dosledno negovati, da bi preprečili nastajanje vozlov. Zato se priporoča razčesavanja dlake na 14 dni s pomočjo posebnih krtač, ki dlake ne trgajo in redčijo.
Po česanju pa se priporoča psa malo poškropiti z vodo, da se bo dlaka ponovno skodrala.

Kljub temu pa so nekateri vzreditelji mnenja, da se naravnih pasjih kodrov ne bi smelo razčesavati.
Dako je potrebno nekajkrat na leto tudi postriči.
Več pozornosti pa je potrebno nameniti tudi negi ušes in sicer se priporoča puljenje dlake ob robu ušesnega kanala, da se preprečijo morebitna vnetja. Priporoča se tudi striženje dlake okoli oči.

Otroci in druge živali

Pasma je primerna za družine z otroci vseh starosti, saj se naveže na vse družinske člane. Ob primerni vzgoji se pasma namreč podredi vsem družinskim članom, zato se bo tudi z otroci dobro razumela.
Tako kot ostalim članom družine, bo pasma tudi otrokom zelo vdana in do njih zaščitniška. Kljub temu pa naj igro psa in otroka vseeno spremlja odrasla oseba.

Ob ustrezni socializaciji se bo pasma dobro razumela z ostalimi psi, hišnimi ljubljenčki vseh velikosti in tudi s prostoživečimi živalmi. 

Lagotto romagnolo

Pasme, ki bi te lahko zanimale:

Preberi več >
Shar Pei

Shar Pei

Shar Pei je družinski pes mirne in zveste narave, ki pa zaradi svoje močne volje in dominance potrebuje izkušenega pasjega vodnika. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: od 44 cm do 51 cm

– Teža: od 18 kg do 30 kg

– Življenjska doba: od 10 do 12 let

– Dlaka je kratka in trda, njeno izpadanje pa je zmerno.

– Pasma je primerna tako za bivanje v stanovanju kot za bivanje v pesjaku.

– Pasma vročino zelo slabo prenaša, zato mora biti v poletnih mesecih obvezno v klimatiziranem prostoru ali v senci z zadostno količino hladne vode.

Shar Pei

– Shar Pei zavoljo svojega karakterja pri šolanju ne blesti, zato je primeren le za osnovno šolanje (malo šolo).

– Zaradi dednih boleni je potrebno pasmo kupiti pri odgovornem vzreditelju, ki pari samo zdrave pse.

Zgodovina pasme

Shar Pei izhaja iz juga Kitajske, a točen izvor pasme pa poznan.
Gre namreč za starodavno pasmo, ki se je pojavljala na glinenih vrčih izpred 200 let pred našim štetjem, njeni predniki pa niso znani.
Ena izmed možnosti sicer je, da je Shar pei potomec chow-chowa, saj imata obe pasmi vijoličast jezik, a točna povezava med pasmama ni dokazana.

Ime Shar Pei v dobesednem prevodu pomeni »peščen kožuh«, kar se navezuje na ostro in svetlo rjavo obarvano dlako. Pasmo so v preteklosti uporabljali na kmetijah, kjer so varovali posestvo in družino, lovili ter zganjali živino.
Kasneje so jih uporabljali tudi v pasjih bojih, saj so nasprotniki Shar Pei-a zaradi njegovih kožnih gub težje ugriznili.
Med kitajsko komunistične revolucije je število psov te pasme drastično upadlo, kar je privedlo do tega, da so leta 1978 pasmo v Guinnessovi knjigi rekordov označili za najbolj redko pasmo na svetu.

Shar Pei

Velikost

Shar Pei je srednje velika pasma, ki doseže plečno višino do 51 cm. Samci pri tem tehtajo med 25 in 30 kg, samice pa so nekoliko lažje in tehtajo med 18 in 25 kg.

Karakter

Po naravi je Shar Pei zelo živahen, igriv, družaben in zvest pes, ki je svojemu lastniku zelo vdan in mu želi v vsem ustreči.
Po drugi strani pa je to tudi precej svojeglav in trmast pes z zelo močnim značajem. Toliko ljubezni kot jo sam daje svojemu lastniku, prav toliko slednje tudi sam želi prejemati.

Gre namreč za psa, ki potrebuje veliko lastnikove pozornosti. Prav tako so to zelo čisti psi, ki pa ne marajo ne vode na mraza.
V družbi tujcev so precej zadržani in zato včasih delujejo še bolj vzvišeno kot sicer. Imajo namreč dostojanstven značaj in zato dostikrat delujejo resnobno.
Ko pa želijo, so lahko tudi izredno nežni in veseli.

V svojem domu je Shar Pei vselej na preži in pozoren na okolico, zato je dober pes čuvaj.

Zdravje

Pasma je podvržena raznim alergija, zato njihova prehrana ne sme vsebovati umetnih barvil in konzervansov, prav tako pa se priporoča tudi izogibanje koruzi in soji.
Pasma pa je tudi dedno nagnjena k odpovedi ledvic in težavam s kožo. Zato je pomembno, da mladiča kupite pri preverjenem vzreditelju, ki pari samo zdrave pse in tako skrbi za splošno zdravje pasme.

Vzgoja in aktivnosti

Ker je to pes z zelo močnim značajem, ki ga opredeljujejo predvsem inteligenca, svojeglavost in trma, ni najbolj primeren za šolanje (primeren je le za t.i. malo šolo).
Pasma se namreč svojemu lastniku počuti povsem enakovredno, zato od Shar Pei-a ne morete pričakovati popolne podrejenosti in poslušnosti.

Z nakupom tega psa boste namreč dobili enakovrednega partnerja, ki bo sicer svojega lastnika poskušal osrečiti, a na svoj način.
Šolanje mora zato potekati popolnoma brez prisile, le s pomočjo spodbudnih besed in motivacije. Prav tako je zaradi njihovega dominantnega značaja pri vzgoji pomembna disciplina in postavljanje jasnih meja.

Shar Pei je živahen pes, ki vsak dan potrebuje aktivne sprehode, v kolikor je mogoče, pa tudi prosto tekanje v ograjenem vrtu.
Je pa to pes, ki nikakor ne mara vode in si ji želi na vsak način izogniti. V skladu s tem bodite pripravljeni, da v deževnih dneh psa nikakor ne boste mogli prepričat, da z vami odide na sprehod.
Prav tako pa morate biti s sprehodi previdni v poletnih mesecih, saj te psi vročino zelo slabo prenašajo in se lahko zato hitro pregrejejo. 

Shar Pei

Hranjenje

Pri izbiri pasje hrane je potrebno upoštevati morebitne alergije. Zavoljo slednjih pasja hrane ne sme vsebovati umetnih barvil in konzervansov.
Ker se pasma pogosto srečuje tudi s težavami s kožo, je priporočljiva uporaba naravne pasje hrane z zadostno količino svežega mesa, vitaminov, mineralov in ostalih naravnih sestavin, ki bodo poskrbele za zdravo kožo in sijočo ter močno dlako.
Poleg tega pa pasma potrebuje tudi veliko vsakodnevne aktivnosti, zato je pomembno, da ji zagotovite kakovostno pasjo hrano z zadostno količino svežega mesa.
S tem ga boste preskrbeli z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki bodo s spodbujanjem krepitve in gradnje mišic, psu omogočili povečanje mišične mase in s tem izvajanje več aktivnosti.

Dlaka in nega

Pasma ima zelo kratko ščetinasto dlako, ki je na otip precej groba in trda, in je brez podlanke.
Prav tako Shar Pei nima izrazitega telesnega vonja, a kljub temu povzroča alergije na pasjo dlako in zato ni primeren za bivanje z alergiki.
Ker je njihova dlaka tako kratka, krtačenje sploh ni potrebno. Je pa priporočljivo 3-krat na mesec uporabite posebno krtačo, namenjano odstranjevanju odmrle dlake.

Večjo pozornost kot dlaki, pa je pri tej pasmi potrebno nameniti negi ušes in kožnih gub. Dosledno je namreč potrebno skrbeti za čistočo ušes in enkrat na teden očistiti gube.
Slednje lahko storite tudi s kopanjem, a morate psa na koncu temeljito obrisati (predvsem med gubami), ker v nasprotnem primeru lahko hitro pride do vnetij.

Otroci in druge živali

Shar Pei se v splošnem z otroci dobro razume, a je priporočljivo, da z njimi odrašča že od malega.
Karakteristika pasme se od psa do psa precej razlikuje, zato bodo nekateri psi z manjšimi hišnimi ljubljenčki sobivali brez problema, drugi pa bodo raje sledili svojemu lovskemu nagonu.
Prav tako je v družbi ostalih psov pasma zelo nepredvidljiva. V splošnem se Shar Pei najbolje razume s predstavniki iste pasme, do ostalih psov istega spola pa je lahko tudi agresiven. 

Shar Pei

Pasme, ki bi te lahko zanimale:

Preberi več >
Shiba Inu

Shiba Inu

Shiba Inu je pes, ki je svoji družini izredno naklonjen in vdan, a bo to pokazal na povsem svoj način. V nadaljevanju si preberite vse, kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: od 35 cm do 41 cm

– Teža: od 10 kg do 13 kg

– Življenjska doba: od 12 do 15 let

– Dlaka je kratka z gosto podlanko ter močno izpada.

– Primeren bivalni prostor je lahko tudi stanovanje, a le v kolikor bo pasma deležna zadostne količine gibanja. Izredno pa bodo veseli, če bodo imeli na razpolago vsaj še ograjeno dvorišče.

– Pri pasmi izstopa njena vdanost in zvestoba lastniku.

Shiba Inu

– Shiba Inu rad veliko časa preživi sam, ker ima rad tišino in samoto.

– Pasma se ne priporoča za družine z mlajšimi otroci.

– Kljub temu da ne lajajo pogosto, te psi ustvarjajo nenavadne zvoke, kot so cviljenje, zavijanje, tiho renčanje in podobno.

– Priporočljivo jih je izšolati vsaj v osnovah poslušnosti.

– Je zelo energična in vzdržljiva pasma, ki potrebuje aktivnega lastnika.

– Pasma mora biti na sprehodu vselej na povodcu, saj ima močan lovski nagon in zelo rada preganja vse manjše živali.

Zgodovina pasme

Shiba Inu je najmanjša izmed 6 japonskih avtohtonih pasem tipa špic.
Gre za starodavno japonsko pasmo, katere predniki so živeli že pred več kot 2400 leti.

V Japonščini beseda »Shiba« označuje vrsto grmovja katerega listje se v jesenskih mesecih obarva rdeče (in se s tem približa odtenku kožuha Shibe Inu). Beseda »Inu« pa je japonska beseda za psa.
V preteklosti so pasmo uporabljali predvsem za lov na manjše medvede, jelene, divje ptice in merjasce, med drugo svetovno vojno pa je pasma zavoljo lakote in kuge skoraj izumrla.
Kljub temu pa danes te psi postajajo vedno bolj priljubljeni, predvsem kot družinski spremljevalci.

Velikost

Shiba Inu je pasma z mišičastim in kompaktnim telesom, ki doseže plečno višino okoli 40 cm, pri čemer samci tehtajo okoli 10 kg, samice pa okoli 8 kg.

Karakter

Najizrazitejša karakteristika pasme je neomejena zvestoba svoji družini.
Pasma se bo navezala na vse družinske člane, a bo naklonjenost kazala na svoj način.

To so namreč psi, ki ne bodo želeli vselej sedati v vašem naročju in se prepuščati nežnosti, ampak bodo raje več časa preživeli sami, saj obožujejo tišino in samoto.
Shiba Inu je zelo inteligenten, energičen, zvest, neodvisen in tudi rahlo egoističen pes.

So dobri psi čuvaji, ki so do tujcev precej zadržani in lajajo le ob utemeljenem razlogu. Kljub temu da so to zelo tihi psi, ki ne lajajo vse povprek, pa se oglašajo s posebnim zvokom, ki je značilen zgolj za Shibe.

Zdravje

Pasma ima kar nekaj zdravstvenih težav, saj je nagnjena k displaziji kolkov, izpahu pogačice, alergijam, nastanku sive mrene, glavkom itd.
Ker je večino od teh težav moč opaziti že v mladosti, je priporočljivo redno opravljati preglede pri veterinarju.

Vzgoja in aktivnosti

Gre za zelo inteligentne pse, ki pa svojega znanja ne kažejo skozi zagreto izvajanje ukazov.
Pasma svojo inteligenco raje kaže skozi svojo samostojnost, saj bodo pred dejanjem najprej vsak ukaz premislili in ga nato izvedli na svoj način.
Zavoljo slednjega Shibe Inu zahtevajo izkušenega lastnika, ki pozna specifike te pasme in jo je tako sposoben ustrezno vzgojiti.

S samo vzgojo je pri pasmi potrebno začeti kar se da hitro in v hiši takoj postaviti jasna pravila in omejitve – ter se jih nato tudi dosledno držati. V kolikor boste pri pravilih malo popustili, bo pes kmalu prevzel pobudo in sam začel postavljati kar svoja pravila.
Prav tako se priporoča šolanje poslušnosti, pri katerem pa morate biti izredno potrpežljivi, dosledni in za spodbudo uporabljati veliko pohval in priboljškov.

Pri tej pasmi nikakor ne smete uporabljati grobosti ali oštevanja, ker s tem tukaj ne boste nikamor prišli. Ko pa se bo pes enkrat naučil vseh ukazov na pravi način, slednje ne bo nikoli pozabil in bo ubogal vso družino.
Shiba Inu je zelo energična in vzdržljiva pasma, ki je primerna izbira zgolj za aktivne ljudi.
Pasma dnevno potrebuje vsaj en dolg sprehod.
So pa to psi, ki obožujejo tek, zato vas bodo z veseljem spremljali pri raznoraznih športih. 

Shiba Inu

Hranjenje

Ker gre za pasmo, ki potrebuje veliko dnevnih aktivnosti, še posebej teka, je zelo pomembno, da psu zagotovite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino svežega mesa. S tem ga boste preskrbeli z zadostno količino visokokakovostnih proteinov, ki bodo spodbujali krepitev in gradnjo mišic in s tem psu povečali mišično maso ter mu tako omogočili izvajanje večje količine aktivnosti.

Dlaka in nega

Shiba Inu ima kratko in grobo krovno dlako ter gosto in mehko podlanko. Kožuh je vodoodporen in psa ščiti pred vremenskimi vplivi.

Shibe so precej čist psi, ki nimajo izrazitega telesnega vonja. Redno se namreč pasma čisti kar sama, podobno kot to počno mačke.
Kljub temu pa je priporočljivo občasno krtačenje, da se odstrani odmrla dlaka in morebitna umazanija.
V času menjave dlake, ko dlaka močno odpada, pa je potrebno vsakodnevno krtačenje.

Je pa na krtačenje potrebno pasmo navajati že od malega, saj te psi niso ravno navdušeni nad dotiki in se bodo slednjim drugače upirali.
Kopanja pa ne smete izvajati prepogosto, ampak le takrat, ko je to res nujno potrebno (da ne poškodujete zaščitnega sloja na dlaki).

Otroci in druge živali

Z otroci se načelo pasma dobro razume. Prestrašijo jih lahko le nenadni in hitri gibi otrok, a se Shiba v takih primerih navadno odmakne.
V kolikor pa pes tega ne bo spoštoval in bo v psa še naprej silil, lahko Shiba iz strahu celo ugrizne.
Zato so te psi primernejša družba za starejše otroke, ki vedno kako se obnašati okoli psa in znajo spoštovati njegove zahteve.

Ostalih psov Shibe večinoma ne marajo, lahko so celo agresivne. Ker imajo tudi močan lovski nagon, bodo preganjali vse manjše živali v gospodinjstvu ali na prostem.

Zato sprehod brez povodca pri tej pasmi nikakor ne pride v poštev. Pasma se namreč rada potepa in se tudi po nekaj dni ne vrne domov. 

Shiba Inu

Zanimivi prispevki za tebe:

Preberi več >
Kodrasti bišon

Kodrasti bišon

Kodrasti bišon (org.: Bichon a poil frisé – Bichon Frise) je zavoljo svoje inteligence, razigranosti in ljubeznivosti odličen spremljevalec in družinski član.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Višina: do 30 cm

– Teža: od 3 kg do 6 kg

– Življenjska doba: do 17 let

– Dlaka je srednje dolga, gosta in skodrana, njeno izpadanje pa je minimalno.

– Ker je pasja dlaka hipoalergena in ne izpada, je kodrasti bišon primeren za alergike.

– Pasma ne prenaša previsokih ali prenizkih temperatur, zato ni primerna za zunanje bivanje. Je idealen pes za v stanovanje, saj ne potrebuje veliko gibanja in se najraje crklja v lastnikovem naročju.

Kodrasti bišon

– Pasma ne prenaša previsokih ali prenizkih temperatur, zato ni primerna za zunanje bivanje. Je idealen pes za v stanovanje, saj ne potrebuje veliko gibanja in se najraje crklja v lastnikovem naročju.

– Zaradi številnih zdravstvenih težav je pasmo potrebo kupiti pri preverjenem vzreditelju, ki ima dokumentirano zdravje mladičevih prednikov.

Zgodovina pasme

Kodrasti bišon je ena izmed starejših pasem, saj so se njihovi predniki pojavili že v letu 230 pred našim štetjem.
Njihova podoba je krasila tudi egipčanske sarkofage, še posebej pa so bili poljubljeni v času Kleopatre.

Domnevno kodrasti bišon izvira iz Karibskih otokov, kjer naj bi v 13. stoletju nastal s križanjem francoskega vodnega psa in različnih manjši naročnih psov (točna imena pasem, ki so sodelovale pri nastanku kodrastega bišona, niso povsem jasna, saj mnenja segajo vse od vodnih španjelov do pritlikavih pudljev).
Pasmo so nato najverjetneje po svetu razširili mornarji, v Evropo pa je prišla v 14. stoletju.
V 16. stoletju so postali izredno priljubljeni naročni psi članov francoskega dvora, v 19. stoletju pa so prevzeli vlogo cirkuških psov.

Danes je pasma priljubljena predvsem kot družinski pes, dobro pa se odnese tudi pri agilityju in flyballu.

Kodrasti bišon

Velikost

Kodrasti bišon je majhen pes s krepkim telesom.
Samci te pasme dosežejo plečno višino med 23 in 30 cm ter pri tem tehtajo med 3 in 6 kg.
Samice so nekoliko manjše, saj dosežejo višino med 23 in 28 cm, a pri tem prav tako tehtajo med 3 in 6 kg.

Karakter

Kodrasti bišon je pasma nežnega in ljubeznivega karakterja, ki se na svojega lastnika močno naveže.
Zato potrebuje veliko lastnikove pozornosti in mora biti vključena v njegove vsakodnevne aktivnosti.

Do svoje družine so prav tako izredno zaščitniški in lastnika z laježem vselej opozorijo na prihod tujca.
Na splošno pa je to ena redkih manjši pasem, ki ne laja veliko.

Prav tako so to izredno energični in igrivi psi, ki pa samote ne prenašajo dobro in zato ne smejo biti predlogo časa sami (zaradi osamljenosti se lahko obnašajo histerično). Zaradi svoje inteligence so tudi precej samosvoji in samozavestni.

Zdravje

Pasma v splošnem doseže dolgo življenjsko dobo, a se na svoji poti lahko sreča s številnimi zdravstvenimi težavami.
Glavna zdravstvena težava pasme je izpah pogačice, ki se lahko pojavi pri starosti šestih mesecev ali tudi kasneje (ko gre za blažjo obliko bolezni). Poškodbo lahko opazite, ko bo pes pričel šepati, saj ne bo želel obremenjevati boleče tačke, kot posledica izpaha pogačice pa se lahko pojavijo tudi druge bolezni sklepov.
Da se bo bolezen ugotovila pravočasno, je potrebno ob sumu psa peljati k veterinarju, ki bo na podlagi stopnje bolezni pripisal ustrezno zdravljenje.

Poleg izpaha pogačice, pa se lahko kodrasti bišon sreča še z raznimi alergijam in kožnimi obolenji, vnetij ušes in oči, sivo mreno, epilepsijo in paradontozo. Zato je pri pasmi izredno pomembna ustrezna ustna higiena.

Vzgoja in aktivnosti

Ker je kodrasti bišon zelo inteligentna in učljiva pasma, ga je precej enostavno šolati. Naučite ga lahko raznoraznih trikov in ukazov, predpogoj je le nežna in nikakor ne groba vzgoja.
Gre namreč za zelo občutljivo pasmo, ki ob grobem šolanju ne bo pokazala rezultatov. Zato je za kodrastega bišona najučinkovitejša pozitivna motivacija z uporabo raznih priboljškov in spodbudnih besed.

Kljub temu pa morate biti pri vzgoji tudi dosledni in odločni. Kot večina manjših pasem ima tudi kodrasti bišon pogosto težave pri navajanju na čistočo v stanovanju.

Ker je to precej razigrana in energična pasma, bo sama že tekom dneva precej aktivna v stanovanju. Zato poleg zmerno dolgih sprehodov ne potrebuje veliko aktivnosti, zadoščala bo že igra v parku ali na vrtu.
Na slednjem je potrebo paziti, da se pes ne bo izmuznil skozi luknjo v ograji in odšel novim dogodivščinam naproti.
Ker pa pasma želi biti vključena v izvajanje lastnikovih vsakodnevnih aktivnosti, vas bo prav tako rada spremljala bodisi pri pohodih v hribe, na kolesu ali pri teku. 

Kodrasti bišon

Hranjenje

Pri izbiri pasje hrane je potrebno upoštevati morebitne alergije in kožna obolenja. V primeru slednjih je priporočljiva uporaba naravne pasje hrane z zadostno količino svežega mesa, vitaminov, mineralov in ostalih naravnih sestavin, ki bodo poskrbele za zdravo kožo in sijočo ter močno dlako.
Ker pa se pasma pogosto srečuje tudi s težavami sklepov in kosti, je pomembno, da psu namenite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino ključno potrebnih vitaminov in mineralov, ki bodo kosti utrdili in preprečili morebitne poškodbe.

Dlaka in nega

Kodrasti bišon ima dvojno dlako, pri čemer je zgornji sloj kodrast in mehak, podlanka pa je gosta in svilnata.
Dvojna dlaka pozimi psa ščiti pred mrazom, poleti pa zadržuje vročino in ga s tem hladi. Njegova dlaka je hipoalergena in ne izpada.

V obdobjih menjave dlake, ko pasmi izpada podlanka, je potrebo vsakodnevno krtačenje, da se prepreči vozlanje dlake.
Tudi sicer je potrebno dlako redno razčesavati, da se v podlanki ne naredijo vozli. Obvezno je tudi mesečno kopanje, priporoča pa se tudi občasno striženje, pri čemer pa dlake nikakor ne smete preveč postriči, saj slednja pasjo kožo varuje pred vplivi okolja.

Dosledno je potrebo striči predvsem dlako okoli oči in ušes, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vnetij. Iz tega razloga je prav tako potrebo po vsakem obroku (predvsem pri uporabi mokre hrane) očistiti dlako na pasjem gobčku.

Otroci in druge živali

Ker je kodrasti bišon zelo nežen in ljubezniv pes, se bo dobro razumel z otroci vseh starosti.
Malo večjo pozornost je potrebo nameniti le igri z mlajšimi otroci, saj lahko slednji psa nehote poškodujejo, pes pa se lahko hitro počuti ogroženega in v obrambi ugrizne. Zato naj se psi z mlajšimi otroci igrajo pod nadzorom odrasle osebe, ki bo ob morebitni grobosti takoj posredovala.
Prav tako se pasma dobro razume z ostalimi psi in z drugimi živalmi, a je vseeno priporočljivo, da pes z ostalimi ljubljenčki odrašča že od malega. 

Kodrasti bišon

Pasme, ki bi te lahko zanimale:

Preberi več >
Veliki šnavcer

Veliki šnavcer

Veliki šnavcer (org: Riesenschnauzer) je pes z grobo zunanjostjo, a dobrodušno in mehko notranjostjo. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: med 60 cm in 70 cm

– Teža: od 35 kg do 47 kg

– Življenjska doba: od 12 do 15 let

– Dlaka je srednje dolga in resasta, njeno izpadanje pa je minimalno

– Pasma je primerna za alergike in astmatike.

– Veliki šnavcer je ob zadosti količini gibanja primeren tudi za notranje bivanje. Kljub temu pa se bo najbolje počutil na velikem ograjenem vrtu, ki pa mora biti ustrezno ograjen.

Veliki šnavcer

– Veliki šnavcer je družinski pes, ki je na svojega lastnika močno navezan. Samote ne prenaša dobro, zato bo v primeru, da bo predolgo prepuščen sam sebi ali zaprt v pesjaku, podivjal.

– Zaradi njihove velikosti in samosvoje narave, je pri pasmi izrednega pomena zgodnja socializacija in dosledna vzgoja.

Zgodovina pasme

Veliki šnavcer je največji med šnavcerji, ki so ga konec 19. stoletja vzredili v Münchnu, v Nemčiji.
Pasma se je razvila iz mesarskih in kmečkih psov (točno katerih danes ni več znano) v želji, da bi dobili močnega in pogumnega pastirskega psa.

Zmotno je razmišljati, da je veliki šnavcer le »povečava« srednjega šnavcerja, saj je nastal s križanjem različnih pasem.
Velikega šnavcerja so na začetku uporabljali predvsem za zganjanje goveda in kot ovčarske pse, danes pa ga poznamo kot priljubljenega hišnega ljubljenčka.

Veliki šnavcer

Velikost

Veliki šnavcer spada med velike pasma, saj samci dosežejo plečno višino od 65 do 70 cm, samice pa so nekoliko manjše, saj merijo od 60 do 65 cm.

Karakter

Veliki šnavcer je tako kot srednji zelo temperamenten pes z uravnoteženim in stabilnim karakterjem.
Svojemu gospodarju je izredno vdan, a pri tem ni vsiljiv.

Svojega lastnika je vedno pripravljen braniti, saj je odličen pes čuvaj, ki bo svojo napadalno stran pokazal le takrat, ko bo po njegovi presoji to res potrebno.
Pasma je zelo teritorialna in zaščitniška ter bo že s svojo velikostjo, robustnim videzom in globokim laježem prestrašila nemalo mimoidočih.

Ker je veliki šnavcer na svojega lastnika močno navezan, zelo težko sprejeme menjavo lastnika – ob nakupu psa se je zato potrebno zavedati, da je to dolgoletna obveza.

Zdravje

Pasma je nagnjena k raku na tačkah, zasuku želodca, epilepsiji in k displaziji kolkov in komolcev.
Poškodbam sklepov se lahko izognete tako, da mladiču preprečite hojo po stopnicah, visoke skoke in daljši tek.

Vzgoja in aktivnosti

Veliki šnavcer je tako kot vsi ostali šnavcerji izredno inteligenten, a po drugi strani tudi presej svojeglav.
Ukazov namreč ne bo ubogal kar na slepo, ampak bo prej temeljito razmislil.
Je hitro učljiv, a morajo biti treningi kratki, zabavni in predvsem raznoliki, saj se hitro pričnejo dolgočasit.

S šolanjem morate začeti kar se da zgodaj, ko bo pes še obvladljive velikosti. Pomembno je, da ste pri šolanju dosledni, saj pasma dokaj pozno dozori in je precej svojeglava.
Zato te psi potrebujejo odločnega in discipliniranega vodnika, ki bo pri izvajanju ukazov dosleden in nepopustljiv. Prav tako je zelo pomembne zgodnja in obsežna socializacija in navajane psa na ostale ljudi in živali.

Veliki šnavcer je zelo energičen pes, ki potrebuje kar nekaj vsakodnevnega gibanja. Obvezno mora bit deležen vsaj enournega sprehoda ali teka dnevno.
Priporočljivo pa je, da temu dodate še igro ali trening.

S količino dnevnih aktivnosti pa ne smete pretiravati pri mladičih, saj v nasprotnem primeru lahko pride do poškodb kosti.
V mladostniškem obdobju je zato priporočljivo izvajati več krajših sprehodov dnevno. 

Veliki šnavcer

Hranjenje

Tako kot ostale velike pasme, se lahko tudi veliki šnavcer zaradi pretiranega gibanja v mladosti kasneje srečuje s problematiko sklepov in kosti.
Da bi tovrsten težave omilili, je pomembno, da psu namenite kvalitetno pasjo hrano z zadostno količino ključno potrebnih vitaminov in mineralov, ki bodo kosti utrdili in preprečili morebitne poškodbe.
Ker je pri pasmi pogost tudi zasuka želodca, je pomembno, da je naravna hrana lahko prebavljiva, v želodcu ne nabrekne in ga tako ne obremenjuje preveč.
Prav tako je pomembno, da pes ne prejme prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to raje razdelite na več manjših obrokov dnevno.

Pasja hrana naj vsebuje zadostno količino hranljivih snovi, s čimer boste zmanjšali količinsko dnevno potrebo psa po hrani. S tem boste razbremenili pasji želodec in poskrbeli za hitrejšo prebavljivost hrane.

Dlaka in nega

Dlaka velikega šnavcerja je dvojna, pri čemer je zunanja plast debela in močna, podlanka pa je mehka in gosta.
Daka nima izrazitega vonja, njeno izpadanje pa je minimalno.

Priporoča se krtačenje enkrat na teden, po vsakem hranjenju pa je potrebno daljšo dlako okoli gobca očistiti.
Prav tako je potrebno dlako okoli ušes postriči, da slednja ne bo dražila ušesni kanal.
Dvakrat na leto (spomladi in jeseni) pa pasma potrebuje profesionalno trimanja. Slednje je priporočljivo opraviti v profesionalnih pasjih salonih, saj lahko pri neprofesionalni oskrbi pride do poškodb kože (seveda se lahko trimanja naučijo tudi lastniki sami).
Kopanja ne smete izvajati pogosto, redno pa je potrebno pregledovati blazinice na tačkah, po potrebi pa tudi postriči kremplje.

Otroci in druge živali

Veliki šnavcer se bo ob primerni vzgoji dobro razumel z otroci, s katerimi bo odraščal od malega.
Se pa pasma na splošno bolje razume s starejšimi otroci, ki se do psa obnašajo spoštljivo, in je tudi zaradi svoje velikosti manj primerna za družine z dojenčki in mlajšimi otroci.

Do drugih psov, še posebej istega spola, je pasma lahko agresivna.
Zaradi svojega močnega nagona bo prav tako preganjala vse manjše živali, tako hišne kot prostoživeče. Zato je obsežna socializacija pri tej pasmi izrednega pomena. 

Veliki šnavcer

Zanimivi prispevki za tebe:

Preberi več >
Srednji šnavcer

Srednji šnavcer

Srednji šnavcer (org: Standard Schnauzer) je ponosen družinski pes, ki se bo v svoji družini počutil kot enakovredni in pomemben družinski član. V nadaljevanju si preberite vse kar morate vedeti o tej pasmi.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: med 45 cm in 50 cm

– Teža: od 14 kg do 20 kg

– Življenjska doba: od 15 let ali več

– Dlaka je srednje dolga in resasta, njeno izpadanje pa je povprečno

– Pasma je primerna za alergike in astmatike.

– Srednji šnavcer lahko živi v hiši ali v stanovanju, ni pa primeren za bivanje v pesjaku, saj potrebuje človeško bližino. Da bo bivanje v notranjosti potekalo brez razgrajanja, je psu seveda potrebno zagotovit zadostno količino dnevne aktivnosti.

Srednji šnavcer

– Srednji šnavcer je družinski pes, ki potrebuje človekovo bližino

– V kolikor bo pasma nesocializirana in večino časa v pesjaku prepuščena sama sebi, se bo njen stabilen značaj sprevrgel v agresijo.

– Pasma potrebuje trdnega vodnika, ki bo znal ukrotiti pasji temperament in psu pokazati kdo je glavni.

– Pasma ima veliko talentov, kot so lov, sledenje, prinašanje, čuvanje, obramba, policijsko in vojaško delo, agillity, poslušnost itd.

Zgodovina pasme

Srednji šnavcer kot starodavna pasma izvira iz avstrijske Tirolske in je najverjetneje najstarejši predstavnik vseh treh vrst šnavcerjev (pritlikavega, srednjega in velikega).

Na začetku so pasmo uporabljali kot pastirje ovac, kasneje pa tudi kot čuvaje, varuhe otrok, obrambne pse, med 2. svetovno vojno pa tudi kot vojaške pse.

Velikost

Srednji šnavcer je srednje velika pasma, kjer samci merijo od 46 do 51 cm in pri tem tehtajo med 14 in 20 kg, samice pa so nekoliko manjše, saj merijo od 43 do 48 cm in pri tem tehtajo med 14 in 18 kg.

Karakter

Srednji šnavcer je zelo inteligentna, zvesta, vdana in ponosna pasma, ki pa je do svoje družine in svojega ozemlja tudi zelo zaščitniška.
Do tujcev so te psi namreč zelo zadržani in zato odlični psi čuvaji. Na svojega lastnika so močno navezani in obožujejo njegovo družbo, zato ne želijo biti predolgo časa sami.

Srednji šnavcerji se v družini počutijo kot enakopravni člani in se tako tudi vedejo. Zelo so namreč radovedni in željen pomagati pri raznoraznih opravilih

Zdravje

Srednji šnavcerji so na splošno precej zdrava pasma, pri kateri pa se lahko pojavlja displazija kolkov ter težave z očmi (atrofija mrežnice) in tumorji.

Vzgoja in aktivnosti

Srednji šnavcer je tako kot vsi ostali šnavcerji izredno inteligenten, a po drugi strani tudi presej svojeglav in dominanten.
V skladu s tem bo šolanje za lastnika predstavljalo velik izziv, saj se šnavcerji hitro pričnejo dolgočasit in zato z izvajanjem vaje preprosto prenehajo.
Zavoljo slednjega te psi potrebujejo odločnega in discipliniranega vodnika, ki bo pri izvajanju ukazov dosleden in nepopustljiv.

Da boste psa uspešno prepričali v sodelovanje, so pri šolanju prav tako izrednega pomena potrpežljivost, pozitivna motivacija in iznajdljivost.
Pri pasmi se prav tako priporoča obsežna in zgodnja socializacija, s katero boste preprečili morebitno agresijo.

Ker so šnavcerji v splošnem zelo energični in živahni psi, bodo z veseljem uživali v vsakršni aktivnosti, ki jim jo boste ponudili.
Obvezno pa je, da so deležni vsaj enega daljšega sprehoda ali teka dnevno.
Če pa boste temu dodali še igro ali trening, še toliko bolje.

S količino dnevnih aktivnosti pa ne smete pretiravati pri mladičih, saj v nasprotnem primeru lahko pride do poškodb kosti. V mladostniškem obdobju je zato priporočljivo izvajati več krajših sprehodov dnevno. 

Srednji šnavcer

Hranjenje

Ker gre za pasmo, ki obožuje izvajanje raznoraznih aktivnosti, je zelo pomembno, da psu zagotovite kvalitetno pasjo hrano, s pomočjo katere bo prejel dovolj hranilnih snovi in energije, potrebne za nemoteno opravljanje aktivnosti.
Pasja hrana naj bo prav tako polna svežega mesa, ki bo psa preskrbela z zadostno količino visokokakovostnih proteinov.
Ti so izrednega pomena pri krepitvi in gradnji mišic ter s tem povečanju mišične mase. Ker pa se pasma lahko srečuje tudi s prekomerno telesno težo, psu raje ne namenite prevelike količine hrane na enkrat, ampak le-to razdelite na več obrokov dnevno.

Naravna pasja hrana naj tako vsebuje kvalitetne surovine, kot so lahko prebavljive beljakovine, ki bodo zmanjšale količinsko dnevno potrebo psa po hrani, pasji organizem pa bo tako manj obremenjen – še posebej želodec, jetra in ledvice.

Dlaka in nega

Dlaka srednjega šnavcerja je dvojna, pri čemer je zunanja plast trša in ščetinasta, podlanka pa je mehka in gosta.
Daka nima izrazitega vonja, njeno izpadanje pa je minimalno. Kljub temu pa se priporoča vsakodnevno krtačenje, da se podlanka ustrezno razčeše.

Dvakrat na leto (spomladi in jeseni) pa pasma potrebuje profesionalno trimanja. Slednje je priporočljivo opraviti v profesionalnih pasjih salonih, saj lahko pri neprofesionalni oskrbi pride do poškodb kože.
Kopanje je priporočljivo izvajati le po potrebi in pri tem uporabljati zelo blag pasji šampon.

Otroci in druge živali

Srednji šnavcer se bo ob primerni vzgoji dobro razumel z otroci, s katerimi bo odraščal od malega.
Se pa pasma na splošno bolje razume s starejšimi otroci, ki se do psa obnašajo spoštljivo, in je manj primerna za družine z dojenčki in mlajšimi otroci.

V kolikor bo deležen zgodnje in obsežne socializacije, z drugimi psi ne bo imel težav, v nasprotnem primeru pa je lahko precej dominanten in celo agresiven.
Tudi z drugimi domačimi živalmi se nikakor ne bo razumel, če z njimi ne bo odraščal že od malega.

Srednji šnavcer

Pasme, ki bi te lahko zanimale:

Preberi več >
Pritlikavi šnavcer

Pritlikavi šnavcer

Pritlikavi šnavcer (org.: Zwergschnauzer) je velik pes v majhnem telesu, zato ga zaradi njegove velikosti ne gre podcenjevati.

Hiter pregled glavnih značilnosti

– Velikost: med 30 cm in 35 cm

– Teža: od 4 kg do 8 kg

– Življenjska doba: od 12 do 14 let

– Dlaka je srednje dolga in resasta, njeno izpadanje pa je povprečno

– Pasma je primerna za alergike in astmatike.

– Pritlikavi šnavcer lahko živi v hiši ali v stanovanju, ni pa primeren za bivanje v pesjaku, saj potrebuje človeško bližino.

Pritlikavi šnavcer

– Na sprehodu mora biti vselej na povodcu, saj je zelo radoveden in rad preganja manjše živali.

– Na svojega lastnika je močno navezan, zato ga je potrebo vključevati v opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.

Zgodovina pasme

Pritlikavi šnavcer izhaja iz Nemčije, kjer beseda »schnauze« pomeni gobček – kar se navezuje na njihove daljše dlake na gobčki in obrveh.

Prednik pasme je resasti pinč, ki je po vaseh in mestih iztrebljal podgane in druge uničujoče glodavce.
Ker je podganji ugriz za psa lahko usoden, so pasmi prirezali ušesa in rep, glavo in uči pa sta jim varovala gosta brada in obrvi.

Ker pritlikavega šnavcerja Nemci na začetku niso vzrejali načrtno, se viri o točnem izvoru pasme med seboj razlikujejo.
Še posebej popularna pa je pasma postala po 2. svetovni vojni in se uvrstila med najbolj priljubljene pasme v Ameriki.

Pritlikavi šnavcer

Velikost

Po izgledu je pritlikavi šnavcer pomanjšana kopija velikega in srednjega šnavcerja. V višino meri med 30 in 35 cm ter pri tem tehta med 4 in 8 kg.

Karakter

Pritlikavi šnavcer je zelo inteligentna, samozavestna in tudi precej trmasta pasma. Kljub temu da so to majhni psi, pa niso prav nič plašni ali razdražljivi.

Pasma ima namreč zelo stabilen karakter in je svoji celotni družini močno predana.
Ker je pasma zelo inteligentna, bo hitro intuitivno ocenila odnose v družini in se na podlagi tega do različnih članov družine vedla različno.

Do tujcev je pritlikavi šnavcer precej nezaupljiv, saj je do svoje družine zelo zaščitniški. Prav tako je to izredno prilagodljiva pasma, ki se popolnoma podredi navadam in značilnostim svojega lastnika.
Če bo slednji bolj umirjene in manj aktivne narave, bo tudi pasma z veseljem poležala na kavču, če pa bo lastnik zagret športnik in bo psa vključeval v svoje aktivnosti, se mu bo tudi pritlikavi šnavcer rad pridružil pri daljšem teku in drugih športnih aktivnostih.

Zavoljo svoje prilagodljivosti pasma z veseljem sprejme vsakega novega člana družine. Za pasmo je značilno tudi glasno lajanje in proizvajanje različnih glasov, ki jih pogosto uporabijo za komuniciranje s svojim lastnikom.

Zdravje

Pritlikavi šnavcer je dokaj zdrava pasma, ki pa je nagnjena k bolezni jeter, ledvičnim kamnom, diabetesu, k cistam in težavam s kožo.
Prav tako se pogosto pojavljajo težave z očmi, vetje ušes in prekomerna telesna teža.

Vzgoja in aktivnosti

Pritlikavi šnavcer je zelo inteligentna in hitro učljiva pasma, ki bo vse ukaze hitro osvojila.
A ker so to prav tako zelo temperamenti psi, hitro postanejo precej samozavestni in posledično trmasti. 

Zato je pri vzgoji izrednega pomena predvsem doslednost in nepopustljivost, saj boste le tako lahko zgradili odnos, ki bo temeljil na spoštovanju in medsebojnem sodelovanju.
Tudi pri šolanju boste morali biti potrpežljivi in vztrajni, pri tem pa uporabljati veliko pozitivne motivacije. Pasma se odlično odnese pri agillityju, saj je zelo hitra, okretna in obožuje najrazličnejše igre.

Pasma slabo prenaša dolgčas in rada spremlja lastnika pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti.
Potrebuje vsaj en daljši sprehod dnevno ali tek ter možnost prostega gibanja v domačem ograjenem okolju.
Še posebej pa bo pritlikavi šnavcer užival, če ga boste vključili v svoje vsakodnevne aktivnosti ter se z njimi radi poigrali

Pritlikavi šnavcer

Hranjenje

Pritlikavi šnavcer je zelo ješča pasma, ki je zato pogosto podvržena prekomerni telesni teži.
Da bi se temu izognil, morate razdeliti primerno dnevno količino hrane na dva do tri manjše obroke.
Prav tako je pomembno, da izberete kvalitetno pasjo hrano, ki je bogata z vitamini, minerali, beljakovinami in ostalimi hranilnimi snovmi.
Takšna hrana bo namreč prav tako omogočila, da bo količina dnevno zaužite hrane manjša, kot bi bila v primeru manj kakovostne in hranljive hrane, saj bi le-to pes za vnos dnevne količine ključnih sestavin potreboval več.

Dlaka in nega

Dlaka pritlikavega šnavcerja je dvojna, pri čemer je zunanja plast trša in ščetinasta, podlanka pa je mehka in gosta.
Njeno izpadanje je povprečno, zato zadostuje krtačenje dvakrat tedensko.

Dvakrat na leto pa pasma potrebuje profesionalno trimanja.
Kopanje je priporočljivo izvajati le po potrebi in pri tem uporabljati zelo blag pasji šampon.
V nasprotnem primeru pa je zaradi nagnjenost k ujetju ušesnih kanalov obvezno redno pregledovanje ušes, zaradi nagnjenosti k parodontozi pa redno pregledovanje zob in dlesni.
Prav tako je potrebno redno striči kremplje.

Otroci in druge živali

Pritlikavi šnavcer se bo ob primerni vzgoji dobro razumel z otroci, s katerimi bo odraščal od malega.
Se pa pasma na splošno bolje razume s starejšimi otroci, ki se do psa obnašajo spoštljivo. Igro psa bodisi z mlajšimi bodisi s starejšimi otroci, pa je potrebno vselej nadzorovati.

V kolikor bo deležen zgodnje in obsežne socializacije, z drugimi psi ne bo imel težav, v nasprotnem primeru pa je lahko precej dominanten in celo agresiven.
V kolikor bo z ostalimi domačimi živalmi odraščal od malega in jih bo smatral za člane svojega »tropa«, bo do njih ljubeč in zaščitniški.

V nasprotnem primeru pa bo tuje manjše živali, še posebej mačke, vztrajno preganjal, zato ga je potrebo imeti na sprehodu vselej na povodcu.

Pritlikavi šnavcer

Zanimivi prispevki za tebe:

Preberi več >

PLATINUM Slovenija


{"email":"Email address invalid","url":"Website address invalid","required":"Required field missing"}

Nikoli ne zamudite dobre zgodbe!

 Naročite se na naše novičke, da boste sledili najnovejšim trendom!

>