Kako dobro psi slišijo?

Struktura pasjega ušesa ni bistveno drugačna od človeškega. To lahko razdelimo na zunanje, srednje in notranje uho.
Zvoki potujejo skozi sluhovod v notranjost ušesa preko zunanjega ušesa. Tam se srečajo z bobničem, ki je del srednjega ušesa. Tu zajeti zvočni valovi povzročijo vibriranje bobniča, ki se prenaša na notranje uho. Informacije se nato prenašajo v možgane v obliki živčnih signalov. Celoten postopek poteka v delcu sekunde.

Psi slišijo le nekoliko glasneje kot ljudje. Vendar pa obstajajo pomembne razlike v zmogljivosti sluha. Psi namreč posedujejo zmožnost selektivnega poslušanja, kar pomeni, da lahko hrup (motnje) po potrebi izločijo.
Primer: mirno spanje psa tudi ob glasni glasbi, vendar ko zasliši zvok odpiranja hladilnika, je v trenutku popolnoma buden.

Razlika med pasjim in človeškim sluhom:

• Pes sliši višje frekvence, ki so za človeško uho neslišne. Medtem ko lahko človeško uho v povprečju zazna zvok s frekvencami med 20 Hz in 20 kHz, lahko pasje uho zazna frekvence med 64 Hz in 44 kHz. Primer: pasja piščalka, ki jo človeško uho ne zazna, za psa ne predstavlja nobenega problema. Primer: plenjenje majhnih živali, pri katerem so volkovi (pasji predniki) uporabili svoj izvrsten sluh pri visokih frekvencah.
• Psi lahko premikajo ušesa neodvisno drug od drugega, kot nekakšen radar. Tako lahko lažje najdejo in bolje »zajamejo« zvoke v okolju. Psi s pokončnimi ušesi so to spretnost izpopolnili do perfekcije in lahko zato natančno locirajo svoj »plen«.

• Ognjemet - eksplozije raket in petard spravijo v nemir veliko psov. Njihovo slabo psihofizično stanje se odraža z različnimi vedenji, kot so poklopljena ušesa, rep med nogami, tresenje, skrivanje in v najslabšem primeru panični beg.
• Grom - strah pred grmenjem je pogosta fobija pri psih. Pri lahko postanejo živčni že pred nevihto, ker zaznajo spremembo v zračnem tlaku. Strah se kaže z različnimi znaki, kot je prekomerno slinjenje, pospešeno dihanje in v skrajnem premeru tudi panični beg. 
• Sirene - obstajajo psi, ki takoj ko zaslišijo rešilne sirene, začnejo tuliti. Vedenje kosmatincev je posledica zvočne frekvence, ki jih spominja na tuljenje njegove vrste, klic črede ipd., kot so to počeli njegovi predniki, volkovi.
• Kričanje - povišan glas oz. kričanje lastnika ali druge osebe lahko v psu izzove strah, stres in napetost. Stres in napetost lahko privedeta tudi do pasje agresije.
• Sesalci in sušilniki - so za psa velikokrat kot peklenski stroj! Hrup je nepričakovan, vztrajen in nadležen, kar zelo iritira določene pse. Sesalec proizvede visoko frekvenčni zvok, ki ga psi bolj glasno dojemajo kot ljudje. Zato se velikokrat odzovejo z laježem ali pa se umaknejo.

Sluhovod psa je v nasprotju s človeškim razmeroma dolg in zavit. Če je zdrav, se notranjost čisti samodejno. Ušesno maslo se počasi pomika od bobniča proti izhodu in s seboj odnaša morebitno umazanijo.
Če opaziš kakršne koli spremembe v ušesih, na primer povečano izločanje ali neprijeten vonj, je edini način, da ugotoviš vzrok, obisk veterinarja. Vsekakor pa je pomembno zaščititi pasji sluh. Nenehni hrup in glasni zvoki so stresni in tako kot ljudje lahko poškodujejo pasji sluh.

Tako kot ljudje, tudi psi s starostjo izgubijo sluh. Izgubijo ga lahko tudi zaradi zdravstvenih problemov, kot je npr. hudo vnetja ušesa. Na izgubo sluha se psi dobro prilagodijo, saj lahko nadaljujemo sporazumevanje s pomočjo govorice telesa in ročnimi signali.
Sposobnost zaznavanja visokih zvokov je običajno zadnja, ki jo pes izgubi. Tako lahko pes še vedno zazna zvok pasje piščalke, čeprav tvojega glasu več ne sliši.